Alergije

Ta protitelesa v telesu sprožijo vrsto dejanj, ki povzročijo sproščanje vnetnih snovi. Te nato najpogosteje povzročajo srbenje in druge težave s kožo, lahko pa tudi razdražen želodec in posledično driske ter izgubo teže.

Alergije se pogosteje pojavljajo pri psih kot pri mačkah. Čeprav gre za pogosto težavo, pa zdravljenje ni enostavno, predvsem zato, ker je težko ugotoviti, kaj alergijo povzroča.

Pri psih se alergije običajno pojavijo med prvim in drugim letom življenja, najpogostejši simptomi so srbečica, pordelost kože na predelih kot so tačke, pazduhe ali ušesa, rdečina se lahko razvije tudi v zadebeljeno in potemnelo kožo.

Pri mačkah se alergija največkrat pojavi v prvih letih življenja, le da so pri njih simptomi bolj skriti. Opazimo lahko, da si mačka pogosteje praska določene predele telesa (glava, trebuh in tačke), se pogosteje neguje ali to počne z večjo intenzivnostjo in/ali razvije rdečico, lahko se pojavijo tudi rane na koži, predvsem na glavi in ​​vratu zaradi pretiranega praskanja.

Vrste alergij:

1. Alergije na insekte - to so alergije na pike žuželk, same žuželke in njihove stranske produkte. Najpogostejši primeri te vrste alergije so reakcije na bolhe, pa tudi klope, ose, čebele, komarje in pajke. Mačke in psi so lahko alergični tudi na viruse, glive, bakterije, parazite.

2. Alergije na hrano - reakcija na snovi v živilih. Večinoma gre za alergije na beljakovine, s simptomi, kot so prebavne motnje, dermatitis, pordelost kože, oteženo dihanje in otekanje. Alergije na hrano se pojavijo, ko se imunski sistem pretirano odzove na določeno sestavino prehrane, zlasti beljakovinsko frakcijo.

3. Alergije na snovi v okolju (atopija) - nastanejo zaradi stika, zaužitja ali vdihavanja. Dihalna reakcija se pojavi, ko žival vdihne cvetni prah, pršice, kemične hlape. Kontaktni dermatitis pa nastane zaradi stika kože z nekaterimi rastlinami, tkaninami, gospodinjskimi kemikalijami, kozmetičnimi izdelki.

4. Epidermalne alergije - v tem primeru se psi in mačke odzivajo na dlako drugih živali, med intenzivnejšo menjavo dlake pa se lahko odzovejo celo na lastno dlako.

5. Alergije na zdravila - v to skupino sodijo alergijske reakcije na cepiva, pa tudi na protivnetna, protivirusna in protiglivična zdravila.

Alergije na hrano

So ena izmed petih najpogostejših alergij pri psih in mačkah. Imunski sistem alergičnih živali proizvaja protitelesa proti snovem, ki običajno ne bi smele povzročiti težav. Ta odziv imenujemo alergijska ali preobčutljivostna reakcija.

Najpogostejši alergeni v hrani pri psih so govedina, mlečni izdelki, piščančji izdelki in pšenica ter v manjši meri soja, jagnjetina, svinjina, ribe in koruza.  Pri mačkah so alergije na mlečne izdelke in ribe nekoliko pogostejše.

Če to primerjamo z najpogostejšimi živilskimi alergeni pri ljudeh (mleko, jajca, arašidi, pšenica in školjke) vidimo, kako zelo so različni. Alergije na gluten so pri naših živalskih spremljevalcih zelo redke (razen pri irskih setrih, ki pogosto ne prenašajo glutena). Nekatere sestavine v veganski hrani za pse in mačke sicer lahko povzročajo tudi alergije na hrano, vendar so alergije na izdelke živalskega izvora mnogo bolj pogoste. Zato naši izdelki veljajo za hipoalergena živila, saj ne vsebujejo sestavin, ki so najbolj povezane z alergijami.

Poleg tega je rastlinska prehrana bogata z antioksidanti in sestavinami, ki pri presnovi proizvajajo manj strupenih odpadnih snovi, kar vodi do manjše aktivacije mehanizmov, ki so odgovorni za vnetja. S tem pomaga nadzorovati tudi druge vrste alergij, npr. alergije na dejavnike iz okolja.

Kaj pa lahko storimo, ko pes ali mačka kaže alergijo na določene rastlinske sestavine, kot je krompir itd., ali ko noče jesti veganske hrane?

V teh primerih priporočamo pripravo domačih obrokov iz sestavin, ki pri vašem ljubljenčku ne povzročajo alergijske reakcije. Pomembno je, da te obroke pravilno uravnovesimo, da vsebujejo vsa hranila, ki jih žival potrebuje.

Dodatki, ki so bili oblikovani posebej za domače obroke za pse in mačke, bodo hrani dodali vsa potrebna hranila, minerale in vitamine. Prav tako bodo poskrbeli, da bo hrana prijetno dišala in izboljšala njen okus.

Po mnenju veterinarja dr. Maya je nedavni porast raka, ledvičnih bolezni in drugih degenerativnih bolezni pri naših hišnih ljubljenčkih morda povezan s škodljivimi sestavinami, ki jih najdemo v številnih komercialnih živilih na osnovi mesa. Po drugi strani pa izdelki rastlinskega izvora ne vsebujejo teh sestavin, ne vsebujejo GSO in mnogi vsebujejo organske sestavine.

Kako se diagnosticira alergija na hrano pri živalih?

Uživanje hipoalergene hrane je najboljša metoda diagnosticiranja. Žival običajno hranimo s hipoalergeno hrano 8 – 12 tednov. V tem diagnostičnem obdobju ni dovoljena nobena druga hrana, priboljški, dodatki, vitamini, zdravila.

Koristno je narediti tudi preiskavo krvi , ki lahko odkrije vzrok alergije. Ta test vključuje merjenje protiteles proti imunoglobulinu E (IgE) v krvnem serumu.  Posvetujte se s svojim veterinarjem, da ugotovite, ali je ta test v vašem primeru potreben.

Po ugotovitvi snovi, ki povzroča alergijo na hrano, se predpiše hrana, ki tega alergena ne vsebuje.

Na žalost bo večina veterinarjev priporočala menjavo živalskega vira, ki povzroča težave, z novim živalskim virom. Ti 'novi proteini', s katerimi alergična žival doslej še ni prišla v stik, so običajno kenguru, raca, jelen, konj ali zajec. Živali, nič manj čudovite od naših ljubljenčkov, ki jih redijo, prevažajo in zakoljejo za njihovo hranjenje. Drug vir beljakovin v večini diet so ribe – bodisi kot glavni vir beljakovin bodisi kot olja. Vemo, da v trenutnih izrednih podnebnih razmerah, s katerimi se soočamo, "trajnostni ribolov" ne obstaja. Zaščititi moramo naše oceane in življenje v njih.  Zato je rastlinska prehrana za naše ljubljenčke, najsi imajo alergije ali ne, najbolj trajnostna možnost.

Nežna in prijazna popolnoma uravnotežena 100-odstotna rastlinska prehrana lahko zagotovo pomaga vašemu alergičnemu ljubljenčku. Njena največja prednost je, da psov in mačk ni mogoče v nedogled vzdrževati na hidrolizirani veterinarski dieti. Lahko pa so na uravnoteženi veganski prehrani do konca življenja. In zato živijo dlje.

Če sumite, da ima vaš živalski prijatelj alergijo, če opazite, da ga srbi, da je njegova dlaka spremenjena, da je njegova koža pordela, zadebeljena, z izpuščaji ali ranami oz. če opazite kakršne koli druge spremembe, obiščite svojega veterinarja za nasvet in diagnozo.