Mesna moka, »stranski proizvodi«, 4-D meso, odpisano hrano iz supermarketov, stara restavracijska mast, težke kovine in drugi toksini, zlasti iz rib; bakterijski, protozojski, glivični, virusni in prionski kontaminanti, antibiotiki, hormoni, nevarni konzervansi; vse predelano v mačkam in psom okusno hrana. Znanstveniki, ki delujejo v industriji hrane za hišne živali, so že zdavnaj našli načine, kako okrepiti mešanico sicer neužitnih ostankov z umetnimi vitamini in minerali, jih ohraniti, da se uprejo razgradnji med skladiščenjem za eno leto ali dlje, dodati ojačevalce okusa in barvila za izboljšanje okusa in estetskega videza ter nastalo mešanico ponuditi v obliki, ki pritegne potrošnika.
Smrt in trpljenje približno 75 milijard kopenskih živali (piščancev, prašičev, ovac, krav in drugih živali), ki jih gojijo in letno zakoljejo, in podobno število intenzivno gojenih ali divje ulovljenih rib, namenjenih prehrani ljudi, je temeljito dokumentirano dejstvo; tako kot so znani tudi škodljivi vplivi na okolje tako intenzivne kot ekstenzivne živinoreje.
Zaradi etičnih pomislekov naraščajoče populacije vegetarijanskih in veganskih skrbnikov živali in zdravstvenih stanj, kot so alergije, ki jih povzročajo govedina, jagnjetina in druge prehranske sestavine na osnovi mesa, so bile razvite blagovne znamke vegetarijanske hrane za hišne živali. Vendar pa vegetarijanska prehrana psov ostaja predmet precejšnjih polemik, ki so posledica nepoznavanja zdravstvenih in prehranskih vprašanj tako pri veterinarjih kot drugih izkušenih skrbnikih živali.
Avtor člankov je Andrew Knight, MANZCVS, DipECAWBM (AWSEL), DipACAW, PhD, FRCVS, PHFEA.
Andrew Knigh je veterinar, rojen v Avstraliji, ki se od zgodnjih devedesetih let prejšnjega stoletja aktivno posveča pravicam živali. Skoraj desetletje pred letom 2012 je prakticiral veterinarsko medicino, večinoma v Londonu. V letih 2013 – 2014 je vodil laboratorij za klinične veščine in poučeval etiko živali, dobro počutje živali, vodenje veterinarske prakse ter kirurške in medicinske veščine na eni največjih svetovnih veterinarskih šol na Karibih.
Ne glede na kombinacijo uporabljenih sestavin živalskega, rastlinskega, mineralnega ali sintetičnega izvora, mora biti hrana za mačke, pse ali druge vrste oblikovana tako, da izpolnjujejo zahteve po okusu, hranilni vrednosti in biološki uporabnosti vrste, za katero je namenjena. Nobenega znanstvenega razloga ni, zakaj prehrane, sestavljene samo iz rastlinskih, mineralnih in sintetičnih sestavin, ni mogoče oblikovati tako, da bi zadovoljila vse te potrebe. Pravzaprav je temu namenjeno več komercialno dostopnih veganskih diet, ki že vrsto let skupaj podpirajo zdravo populacijo na tisoče veganskih mačk, psov in dihurjev (ki so tudi naravno mesojedi) (Weisman 2004).
Ne glede na uporabljene sestavine pa je potrebno izvajati dobre postopke nadzora kakovosti, vključno z rednimi laboratorijskimi analizami hranilnih vrednosti. Pravilna uporaba popolnega in uravnoteženega prehranskega dopolnila je bistvenega pomena za zagotavljanje zdravja naših vegansko hranjenih spremljevalcev, zlasti mačk.