Obvezno čipiranje mačk – korak k bolj odgovornemu odnosu

Označevanje se izvede z mikročipom v skladu s Pravilnikom o označevanju in registraciji hišnih živali. Ob tem zakon določa prehodno obdobje do 1. januarja 2027. To pomeni, da lastnikom ni treba mačk čipirati takoj, temveč imajo leto in četrt časa, da to uredijo.

V tem prehodnem obdobju država spodbuja čipiranje tudi s sofinanciranjem, ki lastnikom skorajda v celoti odvzame finančno breme označitve. Namreč, Republika Slovenija krije veterinarskim organizacijam do 30 € stroška označitve in prijave mačke, zato bo cena za lastnike znašala le 2,89 € (polna cena z vpisom je trenutno namreč 32,89 €).

Sama novost povzroča precej burne rekcije, kar je bilo pričakovano. Proti niso le tisti, ki na mačke gledajo kot na poceni ali brezplačne lovilce miši, ki pridejo, se razmnožujejo, izginejo, poginejo, kot pač pride. Skeptični so tudi mnogi odgovorni lastniki mačk, prostovoljci društev za zaščito živali, hranitelji, ki skrbijo za brezdomne živali... Trenutno je razkorak med realnostjo in tem določilom velik. Zato se porajajo pomisleki in vprašanja, na katerih odgovore bomo morali vsi počakati, oziroma bomo te odgovore pisali sami s svojimi dejanji.

Obvezno čipiranje mačk je odličen primer konstitutivne funkcije prava

Pravna teorija pogosto deli funkcijo prava na dve vrsti:

Deklarativna (opisna) funkcija prava je tista, kjer pravo sledi realnemu stanju in le „deklarira“ (potrjuje) tisto, kar se že uveljavlja v družbi. Zakonodajalec tu reagira na družbene razmere in jih pravno uredi. Primer so npr. nove oblike kaznivih dejanj, vezanih na internet ali spremembe prometne zakonodaje zaradi povečanih zmogljivosti avtomobilov itd

Konstitutivna (usmerjevalna) funkcija prava pa je tista, kjer pravo ustvarja nova pravila, ki še niso družbeno spontano oblikovana, ampak jih zakonodajalec vnese, da bi družbo usmeril ali spodbudil razvoj v določeno smer.

Najbrž drži, da bo zakon kar nekaj časa  bolj »mrtva črka na papirju«, saj praksa ne bo sledila novim zahtevam. Vsekakor pa usmerja družbo naprej v smeri drugačnega odnosa do mačk (in širše, do živali). Sčasoma lahko prinese večjo odgovornost lastnikov, manj zapuščenih mačk in boljšo zaščito vseh živali

Spomnimo se: tudi leta 2003, ko je postalo čipiranje psov obvezno, je bila javnost ravno tako zelo razdeljena. Danes pa tudi največji takratni nasprotniki zelo težko najdejo kakšen argument proti.

Zato je obvezno čipiranje mačk pomemben korak k temu, da tudi mačke dobijo v naših mislih in dejanji položaj naših prijateljev. Večini ljudi se ne zdi prav, da bi se psi prosto sprehajali naokoli, da bi se nekontrolirano razmnoževali in bi potem te mladiče lastniki odvrgli v smeti, potoke, ali kamorkoli pač… Obvezno označevanje mačk pomeni korak stran od miselnosti, da mačka se že nekako znajde in korak bližje k temu, da tudi mačka postane naša prijateljica. Najboljša ali druga najboljša, to niti ni pomembno.

Sprememba zakona nas usmerja k bolj prijazni družbi, kjer se do živali ravna z več spoštovanja in skrbi. Kako uspešni bomo pri tem in kako kmalu bodo črke na papirju oživele in mačkam prinesle dostojnejša življenja, je odvisno od vseh nas. Noben inšpektor, nobena državna ustanova, nobena zagrožena kazen se ne more naseliti v naše glave (in srca) in tam usmerjati naših misli in posledično dejanj. Lahko pa poskusimo stopiti naprej kot družba, s kolektivno zavestjo in (so)ustvarjanjem ozračja, naklonjenega spremembam na bolje.

Vir: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-G)